Objekt v
izvajanju:

2.10.2009 sta Ministrstvo za promet – Direkcija Republike Slovenije za ceste in Mestna občina Maribor zaključila izgradnjo krožnega križišča na glavni cesti Ruta – Maribor v Bresternici. Projekt izgradnje krožnega križišča sta izvajala CPM, d.d. kot vodilni partner in Alpine Mayreder Bau GmbH, podružnica Celje kot partner.

V okviru izgradnje krožnega križišča so dela s strani CPM, d.d. v obdobju od 12.9.2008 do 17.7.2009 obsegala:

• Izgradnjo trokrakega krožnega križišča
• Izvedbo pločnika in kolesarske steze
• Izvedbo podpornega zidu z varovalno ograjo
• Izvedbo avtobusnih postajališč
• Ureditev javne razsvetljave
• Ureditev odvodnjavanja
• Ureditev prehodov za pešce
• Ureditev cestnega priključka k čolnarni in do skupine stanovanjskih in vikend hiš

Objekt v
izvajanju:

16.9.2009 je bila svečano predana v promet prenovljena Legenska cesta: RT-932/6924 Cesta na Kope, 2. etapa.

V okviru projekta smo izvajali gradbena dela na odseku od km 0+320 do km 1+160 z izvedbo pločnikov, javne razsvetljave in asfaltiranjem vozišča skozi naselje v smeri Kop. Dela smo pričeli izvajati v jeseni 2008 in so bila končana do 30.6.2009.

Projekt izgradnje čistilne naprave (ČN) v Ribnici na Pohorju zajema izgradnjo sledečih objektov in prostorov: Peskolov; Upravna stavba; Prostor finih grabelj in vhodnega črpališča; Prostor puhal; Prostor elektro omar in komandni prostor; Garderoba in sanitarije; Razdelilni jašek; SBR reaktor; Zalogovnik blata; Merilno mesto. Predvidena ČN za obravnavano prispevano področje je velikosti 1200 PE. Odpadna voda komunalnega tipa se zbira in odvaja iz naselij po ločenem kanalskem sistemu. Projekt delno financira Evropska unija – Evropski sklad za regionalni razvoj.

Z izvedbo del na projektu smo pričeli 18.8.2009, predviden zaključek del je 1.12.2009. Dela na projektu, ki jih trenutno izvajamo so SBR reaktor in Upravna stavba.

CČN
Ptuj

ČN
Kidričevo

ČN
Gorišnica

Kanalizacija
Gorišnica

Kanalizacija
starše

Projekt CELOVITO VAROVANJE VODNIH VIROV PODTALNICE PTUJSKEGA POLJA – 1. FAZA je sestavljen iz štirih kanalizacijskih sistemov – Gorišnica, Kidričevo, Starše in Hajdina v skupni dolžini 54 km, štirih vodovodnih sistemih v istih občinah v dolžini 32 km; čistilna naprava-ČN Gorišnica-kapaciteta 2500 PE, ČN Kidričevo - 8500 PE in rekonstrukcije CČN Ptuj - 68000 PE.

V delo na projektu smo uvedeni že od decembra 2007, s fizično izvedbo del smo pričeli julija 2009, predvideni rok za dokončanje del je september 2010. Dela na objektih, ki jih trenutno izvajamo so:

• CČN Ptuj -Gradbeno smo dokončali I. fazo rekonstrukcije in zdaj je v zaključni fazi montaža opreme in instalacij. Predviden zagon I. faze je do konca septembra 2009. I. faza zajema objekte: Sekvenčni bazeni 1+2, Strojnica rekostrukcija Peskolovov in denitrifikacije in pripadajoči razvodi in Zunanja ureditev. Pogoj za nadaljevnje del in rušitev starih bazenov je zagon I. faze. V II. fazi moramo izgraditi Sekfenčne bazene 3+4, Halo za sušenje in dokončati Upravno stavbo in Dehidracijo.
• ČN Kidričevo -Dokončana so vsa gradbena in obrtniška dela, v zaključni fazi je montaža opreme, predviden je tehnični pregled v oktobru 2009 in po tem predpisano poskusno obratovanje.
• ČN Gorišnica -Dokončana so vsa gradbena in obrtniška dela, v zaključni fazi je montaža opreme, predviden je tehnični pregled v oktobru 2009 in po tem predpisano poskusno obratovanje.
• Kanalizacija Gorišnica -Cevovodi in jaški so v celoti položeni, dokončujemo črpališča in asfaltiranje. Predvidoma bodo vsa dela zaključena še v mesecu septembru 2009.
• Kanalizacija Starše -Trenutno je položeno cca 60% kanalizacije. Predvidoma bodo vsa dela zaključena do konca leta 2009.

8.9.2009 je minister za promet dr. Patrick Vlačič skupaj z županjo Občine Slovenska Bistrica Ireno Majcen slavnostno predal v uporabo novozgrajeno krožno križišče na regionalni cesti R2-430/0275 Slovenska Bistrica.

Dela, ki jih je izvajala družba CPM, d.d. v času od 22.9.2008 do 31.7.2009 so obsegala izgradnjo krožnega križišča na izvozu iz avtoceste, ureditev javne razsvetljave in odvodnjavanja ter ureditev komunalne infrastrukture. V sklopu investicije sta bili urejeni še dve zaporedni križišči in sicer je bila izvedena rekonstrukcija križišča regionalne ceste in Špindlerjeve ulice, ki je obsegala odstranitev semaforja, izgradnjo ločilnega otoka, s katerim je promet urejen po principu desno – desno. Izvedene so bile tudi nove talne označbe in postavitev manjkajoče signalizacije. Semafor, ki je bil odstranjen v križišču s Špindlerjevo ulico je bil postavljen v naslednjem križišču, hkrati pa so bile vgrajene tudi detekcijske zanke, izvedene nove talne označbe v križišču z označbo prehodov za pešce, vgrajeni so bili pogreznjeni robniki na prehodih za pešce ter postavljena ustrezna prometna signalizacija.

Fotogalerija
izvajanja
objekta:

30.7.2009 smo dokončali dela na projektu UREDITEV ČRNA, 2. ETAPA – ureditev ceste skozi Črno, izgradnja krožnega prometa, rekonstrukcija komunalnih vodov. Projekt je zajemal ureditev meteorne in fekalne kanalizacije, vodovoda, elektro in TK instalacije, javne razsvetljave ter cestnega dela – ureditev krožišča in pločnika.

14.8.2009 je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) predala prometu avtocestni odsek med Pesnico in Slivnico, tako imenovano vzhodno mariborsko avtocestno obvoznico. Izvajalci so začeli graditi manjkajoči, 10,5 kilometra dolg avtocestni odsek med Pesnico in Ptujsko cesto v letu 2002.

Splošni podatki
AC odsek Pesnica – Slivnica je sestavni del avtocestne smeri vzhod – zahod oz. štajerskega kraka avtoceste A1. V območju Maribora se na štajerski avtocestni krak navezujejo odseki hitre ceste skozi Maribor kot del sistema obvoznih cest mesta Maribor. V razcepu Dragučova se na avtocestni sistem navezuje pomurski avtocestni krak (A5), z nedavno dograditvijo in predajo prometu prvega dela t. i. podravskega kraka (Slivnica – Draženci) pa se na avtocestni sistem v razcepu Slivnica navezuje tudi območje Ptuja z okolico.

Odsek avtoceste Pesnica – Slivnica se na severu navezuje na že zgrajeni avtocestni odsek Šentilj – Pesnica, na jugu pa na avtocesto Hoče – Arja vas. Trasa se začne s prečkanjem železniške proge Maribor – Zidani most, nato z viaduktom prečka gramoznico Hoče in se obrne proti severu, kjer poteka med Spodnjimi Hočami in Rogozo. Ko premosti Novi Hočki potok, se usmeri proti severu in v podvozu prečka Ptujsko cesto. V nadaljevanju poteka vzporedno z energetskim koridorjem in iz vkopa preide v nasip na Zrkovskem polju. Kanal ter staro strugo reke Drave premosti s 765 metrov dolgim mostom in tik za njim preide skozi pokriti vkop v Vodolsko dolino. Po dolini poteka izmenično v vkopih in viaduktih. Z 225 metrov dolgim predorom preide skozi najvišji greben v Pesniško dolino. Trasa, sedaj usmerjena proti zahodu, v podvozu prečka železniško progo Šentilj – Maribor in se z zadnjim, osmim viaduktom, steče v obstoječo traso avtoceste. Pred železniškim podvozom se avtocesta s priključkom Dragučova odcepi proti Lenartu in se kot del avtoceste A5 nadaljuje do madžarske meje.

Tehnične značilnosti
Avtocestni odsek je zasnovan kot štiripasovnica s po dvema voznima pasovom in enim odstavnim pasom v vsaki smeri ter vmesnim ločilnim pasom. Projektirani normalni prečni profil je 26 metrov, in sicer: štirje vozni pasovi po 3,75 metra, dva odstavna pasova po 2,5 metra, dva robna prehitevalna pasova ob prehitevalnem pasu po 0,5 metra, dve bankin po 0,9 metra in srednji ločilni pas širine 3,2 metra. Vertikalni in horizontalni elementi odseka so projektirani z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h.

Novozgrajeni odsek AC Pesnica – Slivnica sestavljajo naslednji priključki in razcep:

• priključek Pesnica (Maribor – sever) v obliki rondoja s priključnimi cestami je severni priključek Maribora na avtocesto,
• priključek Zrkovci (Maribor - vzhod) v obliki polovične deteljice, ki povezuje z avtocesto hitro cesto skozi Maribor,
• priključek Ptujska cesta (Maribor – center) v obliki polovične deteljice, ki povezuje z avtocesto s cesto proti Ptuju,
• razcep Dragučova, prek katerega se na avtocesto A1 priključuje pomurski avtocestni krak oz. avtocesta A5 Maribor – Pince.

13.8.2009 je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) predala prometu skupno 10 kilometrov dolg odsek hitre ceste Razdrto – Vipava (prek Rebernic). S tem je dokončan tudi celoten, približno 41-kilometrski krak hitre ceste med Razdrtim in Vrtojbo na meji z Italijo. Odsek hitre ceste prek Rebernic, katerega začetek graditve sega v leto 2002, je bil z gradbenega vidika eden izmed najtežjih odsekov v okviru uresničevanja Nacionalnega programa gradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Približno štiri kilometre ali 36 odstotkov trase hitre ceste prek Rebernic poteka na objektih, med njimi sta dva predora, dva pokrita vkopa in osem viaduktov.

Novozgrajena hitra cesta je opremljena tudi s sistemom za nadzor in vodenje prometa, katerega del je tudi 13 elektronskih portalov na hitri cesti in trije polportali na regionalni cesti, celoten sistem pa bo upravljan iz Regionalnega nadzornega centra Kozina. Odsek hitre ceste Razdrto – Vipava je del hitre ceste H4 skozi Vipavsko dolino, od Razdrtega do mejnega prehoda Vrtojba. Hkrati povezuje goriško regijo z osrednjo Slovenijo in se navezuje na italijansko avtocestno omrežje. Kot del avtocestne smeri vzhod – zahod je vključen tudi v peti evropski prometni koridor.

Dolžina odseka hitre ceste med razcepom Nanos in priključkom Vipava je skupno 12 kilometrov, od tega sta bila dva kilometra odseka pri Vipavi že zgrajena in tudi predana prometu, medtem ko en kilometer odseka pri razcepu Nanos ni mogel biti v uporabi vse do zgraditve manjkajočih devet kilometrov hitre ceste. Odsek se začne v razcepu Razdrto, zaključi pa v priključku Vipava. Trasa poteka po razgibanem vznožju Nanosa s številnimi labilnimi plazovitimi conami in mokro zajedo (mokrišče Mlake). Na poti od Razdrtega do priključka Vipava premaga višinsko razliko 497 metrov.

Celotna hitra cesta Razdrto – Vipava je projektirana kot štiripasovna hitra cesta brez odstavnih pasov in z odstavnimi nišami. Vozni pasovi so široki 3,5 metra, robni pasovi 0,3 metra, srednji ločilni pas dva metra, bankina pa 1,3 metra. Zaradi velikega števila objektov, ki si sledijo v razmeroma kratkih intervalih, velja za prometno enega od najbolj zahtevnih in v primeru nespoštovanja prometnih predpisov tudi nevarnih odsekov, zato je projektiran in zgrajen za hitrost 100 km/h.

Skoraj dve petini trase odsek hitre ceste prek Rebernic poteka na objektih. Med njimi so:

Zemeljska dela so zaobjela izkope v količini približno 830.000 prostorninskih metrov, nasipe v količini okrog 590.000 prostorninskih metrov, deponirani izkopni material pa je presegel 240.000 prostorninskih metrov. Poleg trase in premostitvenih objektov so izvajalci zgradili še dve deviaciji glavne ceste G1-12 v skupni dolžini 920 metrov, 14 deviacij gozdnih in poljskih poti v skupni dolžini sedem kilometrov, 25 zadrževalnikov, protihrupni naspi v skupni dolžini 320 metrov ter protivetrno zaščito v dolžini 2.467 metrov. Prestavili in uredili so tudi daljnovod v skupni dolžini 9,8 kilometra ter vodooskrbo zgornje Vipavske doline v skupni dolžini 21,1 kilometra. V okviru projekta hitre ceste prek Rebrnic je izvajalec zgradil tudi vzdrževalno bazo Vipava za odsek hitre ceste Razdrto – mejni prehod Vrtojba. Pred priključkom Vipava je predviden obojestranski bencinski servis, ki bo zgrajen in predan uporabnikom predvidoma do sredine prihodnjega leta.

Investitor graditve odseka hitre ceste Razdrto – Vipava (prek Rebernic) je Republika Slovenija, v njenem imenu je naročnik DARS d.d.. Pri financiranju graditve hitre ceste prek Rebernic je z brezobrestnim kreditom v višini 47,8 milijona evrov sodelovala tudi italijanska avtocestna družba družbo Autovie Venete. Odsek so gradili Primorje d.d., SCT d.d., Kraški zidar d.d., CPM, d.d., CPL d.d., Vidoni S.p.A. in Oberloser S.p.A.. Nadzor nad izvedbo del je opravljal J. V. (skupni nastop) ZPC - Projekt d.d., ZIL d.d. in SCP, v prvi fazi pa DDC svetovanje inženiring, d.o.o.. Odgovorni projektant je bil Proniz d.o.o., kontrolo kakovosti pa je opravljal Zavod za gradbeništvo Slovenije - ZAG.

21.7.2009 je bilo uradno predano v uporabo krožno križišče Lobnica in most na Smolniku na regionalni cesti Ruše - Puščava. Projekt izgradnje krožišča je zajemal izvedbo štiri-krakega krožišča z rekonstrukcijo ceste R3-705/1432 s Staro Falsko ulico, Gasilsko ulico in ureditvijo pasu za leve zavijalce na lokalno cesto za Smolnik. V projekt gradnje krožišča je bila vključena tudi ureditev pločnika, odvodnjavanja, javne razsvetljave in komunalnih vodov. Prav tako se je rekonstruiral obstoječi most čez Lobnico.

16.7.2009 je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS d.d.) predala prometu 19,8 kilometra dolg odsek avtoceste med Slivnico in Draženci (Ptujem). Celotna investicijska vrednost odseka Slivnica – Draženci, ki ga delno financira tudi Evropska unija iz Kohezijskega sklada, je 276,6 milijona evrov. DARS d.d. je z izvajalci sklenil pogodbe o graditvi avtoceste med Slivnico in Draženci sredi leta 2007, graditi so ga začeli konec poletja 2007.

Avtocestni odsek Slivnica – Draženci

Trasa štiripasovne avtoceste med Slivnico in Draženci poteka delno v blagem nasipu, delno pa je vkopana. Projektirani prečni profil znaša 26,20 m. Vozna in prehitevalna pasova sta široka 3,75 m, odstavna pasova 2,5 m, robna pasova 0,5 m, ločilni pas 1,6 m, bankini pa 1 m. Vertikalni in horizontalni elementi avtoceste so projektirani na podlagi računske hitrosti 120 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin je 1.500 m, najmanjši podolžni nagib 0,10%, največji podolžni nagib je 2,0%.

Vsi štirje priključki na odseku Slivnica – Draženci (Letališče Edvarda Rusjana Maribor, Marjeta, Zlatoličje in Hajdina) so zasnovani v obliki polovične deteljice, ki jo sestavljajo štiri enopasovne priključne rampe. Na prestavljene lokalne ceste se priključijo v dveh nivojskih križiščih.

Na avtocesti ter na deviacijah kategoriziranih in nekategoriziranih cest je viadukt (dolžine 292 metrov), 5 mostov (dolžine od 5,4 do 31,8 metra), 23 nadvozov, 5 podvozov in prepust.

Hkrati z odprtjem nove avtoceste med Slivnico in Draženci bo začela delovati tudi novozgrajena cestninska postaja Prepolje, kjer bo vzpostavljen sistem cestninjenja nevinjetnih vozil (nad 3.500 kg) prek platojev ob glavni trasi, medtem ko na trasi avtoceste ni nobenih objektov, tako da vinjetnim vozilom na območju cestninske postaje Prepolje, za razliko od drugih čelnih cestninskih postaj, tudi ne bo potrebno omejevati hitrosti vožnje.

Investitor graditve odseka Slivnica – Draženci je Republika Slovenija, v njenem imenu je naročnik DARS d.d.. Odsek so gradili SCT d.d., CPM d.d., Gradis skupina G d.d., Primorje d.d., Vegrad d.d. in Strabag AG. Nadzor nad izvedbo del je opravljal DDC svetovanje inženiring, d.o.o.. Odgovorni projektant je bil J.V. (skupni nastop) BP Lineal d.o.o., BPI d.o.o. ter Dolenjska projektiva d.o.o..

18. 6. 2009 je bila predana v namen komunalno opremljena Industrijsko poslovna cona Brezina. V okviru ureditve Industrijsko poslovne cone Brezina so dela s strani CPM, d.d. v obdobju september 2008 do maj 2009 obsegala:

Dne 3.6.2009 je bil predan v promet odsek Zahodne obvoznice Maribor – IV. etape. V okviru izvedbe projekta so bila s strani CPM, d.d. izvedena naslednja dela: Izgradnja 980 m ceste med cesto Proletarskih brigad in Lackovo cesto. Cesta je bila grajena v normalnem prečnem profilu 26,5 m in vključuje štiri vozne pase (dva v vsako smer) ter kolesarski stezi in hodnika za pešce. Za potrebe tega odseka je bilo potrebno prestaviti Ilichovo ulico v dolžini 90 m in Lackovo cesto v dolžini 300 m. Pod krožnim križiščem na Lackovi cesti je zgrajen podhod za pešce in kolesarje, Pekrski potok pa prečka cesta z mostom dolžine 27 m, pod katerim je urejena pešpot in kolesarska pot. Zgrajeni oz. prestavljeni so bili tudi komunalni in energetski vodi, izvedena vodnogospodarska ureditev Pekrskega potoka, krajinska in hortikulturna ureditev obcestnega prostora ter celotna oprema ceste.

• za 10-letno delo,
• za 20-letno delo,
• za 30-letno delo,

10. junija 2009 je bila otvoritev novega avtobusnega postajališča Fala Grad v Občini Ruše. V okviru zaključene investicije avtobusnega postajališča na Fali so bila s strani CPM, d.d. opravljena naslednja dela: